Emanuel – Bog je z nami

(četrtek, 19. april 07)

Veste, kaj se je dogajalo v četrtek, 19. aprila 2007 na Abramu? Gostili smo nekaj članov že večkrat slišane skupnosti Emanuel. Tej skupnosti Abramovci dolgujemo tudi zahvalo, da vodi projekt ŠoLe AbRaM. Če ne bi bilo AbRaMa, bi imeli mi mladi to šolsko leto precej bolj osiromašeno – tako pa se skupaj veselimo in molimo; upamo si biti nenavadni in odklopljeni!

Člani skupnosti (Katja, Jernej, Barbara, Alenka, Ivan) so nam predstavili življenje skupnosti od znotraj. Trije temelji skupnosti Emanuel so: adoracija, sočutje in evangelizacija. Nekoliko je bil predstavljen ustanovitelj skupnosti Pierre Goursat, ki je imel množico idej, kako ljudem prinašati Kristusa. Podobno tudi vsak član skupnosti prihaja z nenavadnimi zamislimi, kako deliti ljudem sočutje in oznanjati Ljubezen. Emanuelovec se napaja v potokih adoracije, svete maše in zakramentalnega življenja. Začetnik in vodja skupnosti je Sveti Duh, ki jo vodi na vedno nove pašnike… Ni kaj. Zanimiva je ta skupnost in njeni ljudje… Splača se jih spoznati!

Nepričakovano smo izvedeli še eno novico: Marjan odhaja… Marjan je eden od letošnjih fajn voditeljev šole AbRaM (menda celo ta glavni, če se ne motim). Za nekaj časa gre namreč v Bruselj, kjer se bo ukvarjal z bolj evropskimi zadevami… To novico je skrbno skrival do tega dne, zato smo bili kar malce presenečeni. Skoraj smo potočili kakšno solzico in mu zaželeli vse dobro. Spraševali smo se tudi, če se mu bo pri prevajanju kakšnega evropskega dokumenta ponesreči zapisal stavek "Bog te ima rad". Spet je bilo veliko smeha! Naj še povem, da je biti pri šoli Abram res noro!

Peter

Kristus je vstal!

(četrtek, 12. april 07)

Četrtkovega srečanja se nas je udeležilo bolj malo. Vsi, ki so bili v Altottingu, so bili polni veselja in so se med seboj pozdravljali »Kristus je vstal«. Ker sama nisem bila v Altottingu, sem preplašeno gledala, kaj se je z njimi zgodilo. Začeli smo kot po navadi s slavilno molitvijo, nato pa je sledilo predavanje našega Marjana o duhovnem boju. Skupaj smo nato razmišljali, kako nas hudi duh hoče speljati na svojo stran in kako se mi temu spretno izogibamo z molitvijo in zaupanjem v Boga. Sledile so hišne - tokratne so bile malo drugačne, saj smo se vsi prisotni Abramovci zbrali v eni hišni. Izmenjali smo si svoja doživljanja Velike noči. Ekipa je želela že nadaljevati z malico, ko smo mi v hišni šele dobro začeli. Po adoraciji so sledile še kratke novičke. Razšli pa smo se s skupnim pozdravom »Kristus je vstal«.

Že prihod na četrtkov Abram je bil zame nek boj, saj me je kuhala vročina in v meni je bila žalost. Ko smo se srečali, sem v njih spoznala veselje in radost ob vstajenju. Čudno sem jih gledala, kaj si med seboj vsi pravijo "KRISTUS JE VSTAL". Nisem razumela teh besed. Šele pri hišni sem ugotovila:« Ja, bila je Velika noč! Kje si bila pa ti?« sem se vprašala. Odgovorila sem si lahko samo:«Doma v postelji.« Da pa potrdim, da tudi pri meni adoracija dela čudeže, lahko povem, da sem po njej še sama pri sebi začela praviti »Ej, ti, a si že slišal: Kristus je vstal.«
Sedaj pa še tebe vprašam, če si že slišal, da je Kristus vstal.

Katarina

Altotting – Velika noč!!!

(četrtek, 5. april 07 - ponedeljek, 9. april 07)

Velika noč v Altottingu - - ouo doživetje. Že res, da vsi vemo, da je Velika noč največji krščanski praznik, ko je Jezus vstal od mrtvih in nas tako vse odrešil greha in večnega pekla. Ampak kako ga praznovati in kako zares doživeti in če hočete, tudi doumeti veličino tega praznika... no, to sem pa sama, pa najbrž še kdo, zares videla šele v Altottingu. Petje, slavljenje, proslavljanje in še enkrat petje.. kot za Silvestra, ampak boljš, bolj globoko, bolj mirno v srcu, polno sreče in res neizmernega veselja, ko zares zaveje novo upanje med ljudi in to vsi čutijo in vsem se vidi na obrazih...

Si že videl nabito polno (veliko) cerkev samih nasmejanih ljudi in ti si med njimi?? Super doživetje...

Pa kje je to, se sprašujete.

To je na južnem Bavarskem, cca 100 km vzhodno od Municha. Altotting je velik romarski kraj s kopico cerkva in prelepim osrednjim parkom. Na sredi stoji majhna cerkvica Gnadenkapelle, kjer se je
pred stoletji zgodil čudež. Mati je prinesla utopljenega otroka pred oltar Marije (im. Black Madonna) in otrok je oživel. Vse od takrat so se ljudje stekali s priprošnjami k Mariji.

Na veliki četrtek (5. aprila) smo se tudi mi – Abramovci, vodniška ekipa (Emanuel) ter še nekaj pridruženih udeležencev po službicah zbrali na Kongresnem trgu, zasedli svoja mesta na avtobusu ter se podali na romanje v Altotting. Naša vodnica Miss Tootille :) se je spomnila zanimive igrice za samopredstavitev – povej seveda ime + česa te je najbolj strah in kaj je najbolj odklopljena stvar, ki so jo naredil. Ma so eni res odklopljeni, recimo igranje kitare ponoči na britofu, al pa plezanje na streho mariborske univerze, da te seveda popišejo policaji, al pa, ta je tud dobra..branje svoje pesmice. Odklop. Aja, tole moram tudi omenit, nekoga je strah roza zajčkov...

Vsi mladi romarji iz Evrope smo bili nameščeni v telovadnice. Fantje v eni in punce v drugi, prehranjevali pa smo se skupaj v neki tretji telovadnici. Pred odhodom mi je neka prijateljica rekla:''tam je sila zanič hrana''. No prve dni – zaradi posta so se res malo šparali, nič mesa, samo črn kruh... ampak po vstajenski maši Velike noči iz sobote na nedeljo pa je bilo vsega dovolj...pa zelo dobr. Že takoj po maši, ki se je končala tam po eni uri zjutraj, je bila pogostitev ob koncertu mlade skupine. Nekaj smo zapeli tudi mi, Slovenčki – naš duhovnik Alek, ter Odklopljen Grega. Potem pa zjutraj velikonočni zajtrk = vele Brunch – zajtrk in kosilo, vse obenem - pa da dol padeš!!

Vse v Altottingu je bilo super; vsakodnevne maše z veliko petja. Sicer so bile v nemščini, ampak smo s pomočjo radijskih postaj ter neutrudnih prevajalcev večinoma vse razumeli. Potem so bile tu delavnice na določeno temo, impulzi duhovnikov s skrbno pripravljenim govorom, da nam približajo to velikonočno dogajanje. Zelo lep je bil Križev pot. Bila je možnost spovedi in kar je najbolš molitev drug za drugega, ko Jezusu poveš svojo prošnjo in drugi dotikajoč tvoje rame molijo zate in te preveje nepozaben občutek ljubezni in očiščenja. Nemci so nam pripravili tudi zelo dober muzikal o Pavlu, ogled filma o papežu Janezu Pavlu II. Lahko pa si (samo) bil na travci sredi tega parka, pustil, da te sonce užge :) in delil te nepozabne trenutke s prijatelji.

Ja, Altotting je bil res SUPER!

Mojca