VTISI IZ ABRAM DUHOVNEGA VIKENDA

CELJE 13. 2. – 15. 2. 2009

• Če hočemo drugim deliti sebe, moramo sebi priznati kdo smo, se soočiti z lastno resnico. Hvala Luki Mavriču za +misli.
• Rada bi se zahvalila za tako lepo in dobro pripravljen vikend. Najbolj všeč so nama bila predavanja in pričevanja, saj so vsebovala teme, ki so aktualne in koristne za življenje. HVALA VAM! Katja in Urban
• Lepo. Všeč mi je, ker se veliko lepih – Božjih pesmi poje. Fajn družba. Bogu hvala tudi za eno osebo, ki mi je v posebno veselje. Dobil sem lepo popotnico za v vsakdanje življenje. Gregor V.
• Pričevanja mladih, ki se jih je dotaknil Bog. Spoved.
• V vsakem človeku si lahko videl Boga. Veliko ljudi – torej? =)
• Ne maram slovesa
• Neverjetno kako čudovito je dobiti toliko bratov in sester naenkrat. Čisto zastonj! Velik zastonjski dar Očeta. Hvala in slava Mu za tako velike stvari – čudeže, ki jih dela v mojem življenju. D.
• Prijetno druženje, lepa doživetja, smeh, veselje, lepi spomini, zanimiva predavanja.
• Bil sem zelo vesel tega doživetja. Predvsem sem začutil, da bi potreboval skupnost, ki bi me spodbujala pri krščanskem življenju. Upam, da bom zbral pogum in jo poiskal.
• Zelo kul. No ker sem v ekipi sem zelo utrujen. Zahvaljujem se Jezusu, ki mi je vse omogočil Slava ti Gospod.
• SPOMINJAM SE ... nasmejane obraze, slavljenje, ki nas je še bolj povezalo ... nova poznanstva, pester program :)
• Te duhovne vaje na ljubezen so mi bile zelo všeč zaradi dobrih predavanj katera so me poučila o partnerskih odnosih kako, kaj, zakaj reševati probleme, nevšečnosti.
• Bilo je čudovito, saj smo spoznali veliko novih stvari predvsem pa ljudi. Poglobili smo svojo vero in doživeli prisotnost Boga.
• Hvala vsem Abramovcem in ostalim udeležencem. Hvala Jezus, da si nas združil skupaj. Hvala, da simo ti odprli »vrata« naših src. Da si nam dal to milost, da smo bili skupaj. HVALA =)
• Full mi je všeč, ker smo imeli dovolj časa za obed (in po njem 10 min za pogovor). Všeč mi je vzdušje, saj smo vsi dobre volje.
• Najbolj mi je bil všeč zabavni večer v petek.
• Dobra, hrana, lepi prostori, odlični voditelji, dober program. Lahko bi bilo edino še kakšen zabaven del več :)
• Zahvala vsem organizatorjem, ste tudi veseljaki, vzdušje je bilo odlično. Hvala !!!
• Najbolj mi je ostalo v spominu: Zabavni Emanuelci in Abramovci, poučna predavanja. Osebno srečanje z Jezusom, ki me je nagovoril.
• Uigrana ekipa Abramovcev, zelo dobro pripravljen družabni večer, sv.maša. Torej bravo ekipa sposobnih ljudi. Obiskovalci tega srečanja pa so bili odprti. Ni bilo dolgčas. Fino, da ni bilo prenaporno. Hvala za kuhanje in kuharice, osebje v strežbi. Dobro izbrana gospa, ki je imela delavnico za ženske. Domov odhajam polna dobrih vtisov, novih spoznanj in z željo, da bi znala hoditi za Gospodom. Hvala in še naprej delajte to, kar delate dobro.
• Najprej bi rada pohvalila organizacijo, voditelje, hrano. Prav iz srca bi se rada zahvalila za presenečenje za moj rojstni dan. Res ste me presenetili in moram reči, da je bil to moj najlepši rojstni dan :) HVALA VAM!!! Del mojih možganov bo zapolnilo predavanje gospe Barbare in zakoncev Jerebic. Pohvala gre tudi za organizacijo tako lepega sobotnega večera! ŠE ENKRAT HVALA!!! :)
• Resnično še nikoli prej nisem čutila, da Bog je in kako močno deluje. Tudi s fantom se nisva še nikoli prej zbližala v taki luči, čeprav sva po tem oba hrepenela.

Če želi še kaj sporočiti udeleženencem ali Abramovcem, lahko na blogu dodaš svoj komentar.

Abram ulični misijon

Abramovci smo se v tednu pred godom sv. Valentina odpravili na ulice in misijonarili. Ljudem smo delili ljubezenska pisma od Boga, jim povedali, da je Bog Ljubezen in da nam je blizu. Nekaj misijonarskih vtisov ...

Iz delovnega vrveža sem privihrala v kapelo in zdelo se mi je, da nisem uglašena in pripravljena na misijon; toda trenutek tišine pred Najsvetejšim, veselje nad srečanjem z misijonarji in kar od nekod nov zagon. To je skrivnostni preobrat; kot odgovor meni, čemu misijon. Potem na ulico! Veliko ljudi gre mimo, tri mlade punce, ki najprej nimajo časa, pa se le ustavijo; pogovor o ljubezni odpre srce - in zdi se mi, da po nekaj spregovorjenih stavkih in pogledih Lahko razumem bolečino strtih src, izkušnjo razočaranja ... Ob ponudbi ljubezenskega pisma od Boga so zažarele oči; torej je morda še nekje ljubezen, ki ne razočara - se mi zdi, da so hitro razumele sporočilo. Skupaj smo šle v kapelo in pogledi hvaležnosti so veliko povedali ... Bog res ne razočara in molim zato, da bo odgovoril tudi na hrepeneja teh mladih deklet, s katerimi smo si v nekaj trenutkih povedale več (čeprav nismo veliko govorile) kot z marsikom v celem letu ... in ob tem me je prešinilo še eno spoznanje; Bog prav podarja, da lahko živimo lepe, globoke in pristne odnose drug z drugim.
S.

Od misijona vedno pričakujem veliko; ja in res je tudi adrenalinsko;) Vendar vedno znova vidim kako majhen je treba biti, da si dober misijonar in kako velik je lahko Bog prek mene v slehernem srečanju z neznancem. Tudi tokrat je bilo tako.
Tadej

Šli smo na ulice Ljubljane in ugotavljali, kako oznanjati Jezusa Kristusa. Na zunaj pa se mi je zdelo le, da slišim le eno pravilo: »Nisem prišel ozdravljat zdravih, ampak bolne!«
Bolj ko sem se zavedal tega dejstva bolj sem našel smisel oznanjanja. Z sestro sva ustavljala vsakogar, vendar žalostno ugotavljala, kako svetijo rdeče luči. Našel sem veliko brezdomcev, ki so se želeli pogovarjati o stiski, o bolezni, in življenskih izkušnjah, ki jih nihče nima. Na ulici sem srečal tudi meni starega znanca z ulice Mareta. No pa smo začeli debato... in na koncu ugotovili, da je bil on nekoč zelo dejaven v cerkvi. Da je igral orgle je bil šele začetek, ko pa je povedal, da je imel zborček in da se je trudil slaviti Boga z vso dušo. Uničil ga je slab duhovnik, ki je izpodbijal vse inovacije, vse dobro. In tako so človeku vzeli vso identiteto, ki jo je hotel dati v Boga z vso dušo ... začel je piti in se drogirati ... zdaj pa išče pot iz droge ... V njem sem prepoznal našega Jezusa, ki kliče v ponižnost, skromnost, radodarnost, preprostost in delček srca za vsakogar. Včasih se mi res zdi da smo mi ljudje res naduta bitja, ki vidijo le sebe in svoje razkošje (vsaj v Evropi). Zahvaljujem se Sv. Duhu ki nas je vodil po ulicah.
Dominik

French mission

Obiskovalci iz Francije (Emerich, Xavier, Damien, Theresa) so nam povedali ...

... ljudje na internetu so narod zase, med katere je potrebno ponesti veselo sporočilo.

... ljudje so obremenjeni in ne zmorejo več biti veseli, kristjani naj bomo prinašalci veselja.

... na uličnem misijonu ljubi vsakega mimoidočega, ki ga ustaviš in to pokaži s pristnim nasmehom.

...

Prestopnik

Me je zadela Beseda! Resno, vam povem, zadnjič na Abramu se je odprla božja Beseda iz Janezovega evangelija: »Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu je prestopil iz smrti v življenje.« Kristjani smo prestopili, iz smrti v življenje. Gre za velik prestop in dejansko pomeni, da smo kristjani prestopniki. Prestop pomeni kršenje meja in pravil po katerih ta svet deluje. Prestopnike pa se po vseh pravilih »normalnega« sveta preganja in kaznuje, kot so to storili z Jezusom Kristusom. Smo torej krivi, če smo po božji milosti prestopili iz smrti v življenje? Smo krivi, če zavrnemo kulturo smrti (abortus, evtanazija, nerodovitna spolnost ipd.) in raje sprejemamo polnost življenja, ki se nam podarja? V logiki tega sveta smo seveda krivi, vendar mi nismo od tega sveta, ampak zgolj v svetu. Božji otroci v svetu, na poti domov proti Stvarniku življenja. Bog nam te »krivde« ne pripisuje. V to »krivdo« nas želi prepričati Lažnivec, da bi se odrekli prestopništvu in raje sprejeli ta minljivi svet za svoj dom in smrt za svojo večnost. Ker pa moje srce hrepeni po polnosti življenja in resničnem domu v nebesih, se z največjo drznostjo odločim še naprej ostati prestopnik.
Marko