O veseli cerkvi

Naj povem, da smo na prejšnjem Abramu govorili o Cerkvi. Današnja podoba Cerkve v javnosti je večinoma negativna. Prepogosto se Cerkev (v medijih) obravnava kot neko suhoparno in trdo inštitucijo, ki greni življenje običajnim državljanom… Ampak Cerkev je vse prej kot to! Cerkev je občestvo, skupnost odrešenih! Cerkev je skupnost kristjanov, ki so v svojem življenju okusili Božjo ljubezen in sprejeli Jezusa Kristusa za svojega odrešenika.
Za Cerkev je pomemben prihod Svetega Duha - Binkošti, saj to je ustanovni dan Cerkve. Po Svetem Duhu kristjani v srcu res začutimo, da je Jezus Kristus naš odrešenik! To je osebno izkustvo kristjana! Takrat šele smo v polnosti člani Cerkve! Ker Cerkev je skupnost odrešenih!
In kakšen je moj odnos do Cerkve?
Janez nas je čisto navdušil, da vzamemo svojo pot za Kristusom zares! Navdušil nas je, naj stopimo na pot svetosti! In če še ne veste: kristjani smo veseli ljudje!
Peter

Hej! Naše zadnje Abram srečanje mi je dalo vetra J predvsem glede dveh tem, ki sta ostali živi in ki jih že cel teden premišljujem: o nas kristjanih, skupnosti odrešenih in o idealu popolnega človeka. To je noro!!, kaj vse imamo po zakramentih in kakšen privilegij je biti odrešen…noro je, da nam odrešenost po Jezusovi smrti na križu in Njegovem vstajenju omogoča, da tudi v grozno spremenjenih okoliščinah najdemo enak smisel, kot smo ga imeli pred tem, to je biti za druge, ne zase in da darovanje trpljenja prinaša obilne sadove! Odrešenost je v tem, da z dvema nogama stojimo trdno na zemlji, ne pa bežimo iz realnosti, kot mi je nekdo zadnjič omenil…Odrešenost žene ven iz sebe, žene na delo, je klic k človeku in kako srečna sem, saj se v delu za druge vedno pokaže odgovor na to, kakšen naj bi bil popoln človek. Drugi so ogledalo stanja naše poti, kaj vse bi še bilo potrebno narediti, v čem še potrebujemo rasti... Delo za druge uči lastne vrednosti in tudi mej ter približuje bistvu, pristnosti, Jezusu. In če se srčno potrudimo biti Bogu bližje in si v vsaki situaciji prikličemo Jezusov obraz ter ga vprašamo, kaj bi on v dani situaciji storil, potem pa poskušamo narediti podobno, se sploh ni tako težko njemu vsaj malo približati. Torej tudi našemu idealu, popolnosti…mali koraki dajejo raketni pogon!!
Včasih se počutim tako majhno v besedah, pa se spomnim: Kako je pa Jezus deloval? Saj ni veliko govoril, malo je govoril in le takrat, ko je imel kaj za povedati…..Najlepše je zavedanje, da zgled govori več kot besede in da je popolnost v tihi doslednosti, ne v nastopanju! Kakšna svoboda! In zopet smo pri odrešenosti… Nujno si gresta z roko v roki….juhu!
Špela

E-mladi vikend

8. in 9. decembra smo bili na vikendu na prečudovitem Planinskem polju.

V Planini pri Postojni je bilo ta vikend res pestro. Ekipa E-mladih nam je omogočila, da smo se še malo bolj približali Bogu. Zame je bil to po zelo dolgem času prvi duhovni vikend in bila sem resnično navdušena.
Pripravili so pester program, tako da je lahko vsak našel nekaj zase. Imeli smo predavanja, slavilno, adoracijo, mašo, možnost sv. spovedi, ogled filma, razvedrilni družabni večer poln smeha, pa tudi sprehod na svežem zraku.
Spoznala sem nove načine molitve, kako se približati Bogu skozi umetnost, marsikaj novega o Mariji ter o Božji ljubezni. Ugotovila sem tudi, da lahko v svojem življenju še marsikaj spremenim. Med vikendom me je Bog osvežil in mi pokazal pot naprej v tem času pričakovanja Jezusovega rojstva.
Čestitke in hvaležnost organizatorski ekipi ter kuharjem, ki so se res odlično izkazali. Čestitke. Se že veselim naslednjega vikenda.
Tadeja

Pa še nekaj slikovnih vtisov...
Velike priprave na še večji nastop:
Veselja polno...
Naša komedijanta (sta zažigala):
Marko je not padu:
Tile so popolnoma prevzeti:Akcija!