Abram - because it makes sense

(četrtek, 22. marec 07)

Ja, včerajšnji večer je bil ???! Ugotavljam, da imam probleme s spominom. Čaki, čaki.

Ja, naprej smo imeli slavilno z nagovorom Janeza. Spodbudno! Sledilo je predavanje Ivana Platovnjaka o evharistiji. Bila sem prijetno presenečena, naš gost je bil pravi naturščik = zelo pristen. Nekaj v njegovih besedah, gestah, vedenju je bilo tako zelo otroškega, tako dobrohotnega. Predavanje je bilo zelo zanimivo, vendar sem žal, in na tem mestu se znova opravičujem vsem prisotnim, zaspala. Imam dober (ali pa tudi ne) razlog, včerašnjo noč sem namreč spala samo tri ure. Predavatelj se je obrnil name in izkoristil moj spanec za razvijanje svoje misli: nič nismo zmožni sami od sebe, ampak vse prihaja od Boga. Mislim, da ni potrebno povedati, da sem bila od takrat naprej budna.

Med predavanjem smo našemu gostu zastavljali vprašanja in se hitro zapletli v nekakšen sokratovski dialog. Tako nismo dobili le enega odgovora, ampak več odgovorov, vsakega drugače utemeljenega. Kolikor ljudi, toliko resnic, relativizem včasih sede. Seveda pa relativizem hitro izpuhti, ko te odgovore abstrahiramo – iščemo njihov skupni imenovalec. Na koncu smo si tudi brez dlake na jeziku podelili svoje izkušnje doživljanja svete maše. Slišati je bilo VSE MOGOČE, vendar je naš predavatelj to sprejel z neverjetnim razumevanjem in odprtostjo. Nauk: vera je dar, molitev je dar. Bog je popolni dar, lahko ga sprejmemo ali ne.

Malico so pripravili fantje. Bila je slastna, odlična, prav pregrešna, pravi gurmanski užitek, postrežen z dobršnjo mero samohvale. “Ne, res je bilo dobro.” Jedli smo palačinke z bananami, marmelado in evrocremom. Edino, kar mi ni bilo jasno, je, čemu je služila mikrovalovka. (Minuta premisleka.) A ja, saj res: za pogrevanje čokoladnega mleka. Sorry fantje, enostavno ne morem, da ne bi ... Kapo dol.

Večer smo nadaljevali s tako potrebno adoracijo. To je čas, ko se jaz umirim, se vsaj malo zavem Boga in če mi uspe, za trenutek izklopim svoj pralni stroj misli (Marjanova pogruntavščina). Po adoraciji smo imeli hitro, revolveraško refleksijo vabljenja na romanje v Altotting. Sklep: zihr lohk še koga povabm. Sledile so tedenske hišne, ekipa pa je medtem razpredala o načrtih za prihodnost. Huh, kaj vse se še obeta. Četrtkovega srečanja je bilo konec. Nekateri predani in požrtvovalni posamezniki so ostali in pomili posodo. Napisano posvečam njim.


Miss Tootill