Tokratno 6. srečanje je bilo v četrtek 3. januarja 2008. Ta večer je bilo geslo srečanja: »Poglejte kakšno ljubezen nam je izkazal Oče.« (1 Jn 3,1). V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja smo tokrat Abramovci pol ure pred večerno mašo s premišljevanjem in molitvijo sklenili češčenje pred Najsvetejšim, ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran, ki je vodil to molitev, pa je nato daroval še sveto mašo.
Po maši je nadškof povabil vse na kratko srečanje v nadškofijske prostore. Večer se je nadaljeval v družbi nadškofa, mladih iz različnih župnijskih mladinskih skupin in mnogih duhovnikov, redovnikov in redovnic. Kot vodilna skupina smo gospodu nadškofu postavili nekaj aktualnih vprašanj o tem kako mladim predstaviti pomen evharistije, kako jim približati razodetje našega gospoda Jezusa Kristusa. Kar hitro smo prebili led in pričevanja in odgovori so se vrstila eno za drugim. Dotaknile so se me besede gospoda nadškofa, ko je poudaril, da moramo v svojih vsakodnevnih pričevanjih biti odprti in svobodni. Ljudje iščejo smisel in osvežitev v življenju in mi jo poznamo: to je Jezus Kristus. Zato se ne smemo bati biti žive priče, biti sol zemlje, svetilka na mizi!
Večer se je kar prehitro končal, vendar smo odšli domov, vsak z mislijo v srcu, da nismo sami in da je vredno biti mlad kristjan. Aleluja!
Andreja
1 komentar:
Andreja je napisala:
"Dotaknile so se me besede gospoda nadškofa, ko je poudaril, da moramo v svojih vsakodnevnih pričevanjih biti odprti in svobodni."
V krščanskem pričevanju naj bomo torej odprti in svobodni. Ko se nahajam med kristjani ali večinsko krščanski družbi to ni problem. Ko pa sem v družbi za katere ne vem ali so verni ali ne, pa občutim pomanjkanje obojega. Takrat me nekakšen strah samocenzurira. Dober članek na to temo je v 52. številki družine (Biti kristjan - strogo zaupno?).
Podobno tesnobno sem se počutil pri vabljenju ljudi na ogled jaslic. Nisem se ravno bal, da bi končal kot sv.Štefan. Vseeno pa sem se bal ali me bo kdo nadrl, imel za čudaka. Bom metal bisere svinjam, ali dal piti žejnim? Kasneje sem ugotovil, da je ta strah odveč. Dejansko!
Samo pomislite na kateregakoli spreobrnjenega iskalca, ki je odkril Pot, Resnico in Življenje.
Iz pričevanja T.M. smo v četrtek slišali, da je bilo za spreobrnjenje zelo pomembno povabilo: "Pridi greva skupaj v Cerkev".
Sam sem doživel zelo konkreten sunek, ko me je po koncu Uskovniškega tedna prijatelj mimogrede vprašal, če se bom sedaj dal krstiti. To bi lahko doživel kot politično nekorektno vsiljevanje vere, vendar nisem. Hvaležen sem mu bil, saj je bilo to povabilo k bratstvu v Kristusu.
Brez takšnih vabil in naših pričevanj bomo težko dali naprej kar smo prejeli. Res je! Biti moramo odprti in svobodni.
Aleluja!
Objavite komentar