Naj vas naslov ne zavede, saj namen uličnega misijona, ni samo v osebnih koristih, zanimivem doživetju, osebni rasti, torej nečem, kar bi sodobna avanturistično-popotniška in raziskovalska, urbana duša želela početi zaradi lastnega užitka. Namen uličnega misijona je predvsem v oznanjevanju evangelija in širjenju Božje Ljubezni med naključnimi mimoidočimi, ki so se v našem primeru, v četrtek 13. marca 2008, znašli v okolici frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ker pa sam ne morem vedeti, kaj so si mimoidoči mislili o našem početju in kaj se je dotaknilo ljudi, ki so nam sledili v kapelo, je bolje, da opišem, kaj sem pri tem doživel in videl sam.
Na uličnem misijonu lahko...
... vidiš množico nezainteresiranih ljudi, ki bežijo stran od tebe – od njih se učiš sprejemanja zavrnitve.
... doživiš lepoto odnosa med očetom in otrokom, ki za mamico skupaj pišeta prošnjo/zahvalo Jezusu. »Kaj bova pa mamici napisala?«
... prepoznaš znan novinarski obraz, ki se pri tebi pomudi le toliko, da vzame letak, saj že naslednji trenutek na trideset metrov pozdravlja svojega prijatelja.
... srečaš prav posebne ljudi, katere Jezus Kristus blagruje, ker je njih Božje kraljestvo. Nič čudnega, z veseljem v očeh in nedolžnim srcem, so se brez posebnega prepričevanja sami odpravili v kapelo.
... srečaš stare znance, ki jim v zadregi pojasnjuješ, kaj počneš.
... ustaviš ljudi, ki prihajajo od sv. maše v stolnici in jim je kapela tako rekoč drugi dom.
... doživiš potrditev milosti evangelija, v mladi, na videz precej utrujeni in otopeli ženski, ki se hitro pusti prepričati, da gre v kapelo, čeprav je neverna. »Pridite vsi k meni, ki ste obteženi.«
... poskušaš pri osebah, ki pozno odhajajo iz službe in nimajo časa poslušati, kar bi jim rad povedal, ker se jim mudi domov, kjer bodo delali naprej – no, vsaj letak so vzeli iz navade in ga kasneje morda na hitro prebrali.
... vidiš mladi, študentski prijateljici, ki ti nezaupljivo in sumničavo sledita v kapelo prižgati svečko in izvleči listek z Božjo besedo, ter takoj zatem navdušenje nad sporočilom le te.
... naletiš na trde orehe, kot je dolgolasi fant iz heavy-metal scene, s katerim nepričakovano padeš v resno debatiranje in soočanje argumentov o tem, ali v tem svetu zmagujejo volkovi ali jagnjeta. Edini vidik duhovnega življenja, ki ga zanima je demonologija. Noče v kapelo, ni dovzeten za argumente, še letaka ne želi vzeti. Največ kar dosežeš je, da izveš ime in stisneš roko.
O Bog, dajem se na razpolago in prosim, da, ne jaz, ampak Ti, deluješ v srcih teh ljudi.
2 komentarja:
Ej, Marko, tole je pa zelo globoko in iskreno zapisano!
Hvala ti predvsem za povdarek o tem kaj je bISTVO misijona!
Bog deluje po tebi!
Marko,hvala za podelitev lepih doživetij! Si mi vlil poguma za naslednji misijon, da se še sama dam Jezusu na razpolago!
Objavite komentar